Izida

Velikost: 28 cm x 28 cm

Izida je glavno egipčansko žensko božanstvo. Je božanstvo sreče, ljubezni, materinstva in veselja. Imenovali so jo: Velika čarovnica, Velika boginja ali Boginja življenja in smrti.

Na glavi nosi mesečeve rogove, ki nosijo sončni disk. Rogovi simbolizirajo materijo, sonce pa duh: torej, materija, ki sprejema in prenaša duha.

Izida je sestra in soproga Ozirisa ter Horusova mati.

Horus

Velikost: 10 cm x 10 cm

Božanstvo svetlobe, upodobljeno v obliki sokola - sončne ptice. Bil je zaščitnik in simbol plemenitih vladarjev.

Horus je sin Izide in Ozirisa, prikazan bodisi kot človek z glavo sokola bodisi kot sokol.

Običajno je prikazan na zlati ali rumeni podlagi, ki označuje njegovo sončno naravo.

Ta motiv predstavlja model, po katerem so delali v kiparskih šolah starega Egipta.

Kronanje faraona Setija I.

Tempelj Setija I. v Abydosu. XIX. dinastija, 1318 - 1304 pr. n. št.

Velikost: 19 cm X 24 cm

Faraon Seti I. je bil drugi faraon XIX. dinastije, oče Ramzesa II. Znan je po svoji bojevniški veščini, ki je prišla do izraza pri osvajanju mesta Kadeša in zmage na reki Oront, ko je premagal Libijce, Sirijce in Hetite.

Med drugim je dal zgraditi templja v Abydosu in Karnaku.

Na tem reliefu vidimo ceremonijo njegovega kronanja. Ob njem sta prikazani dve boginji: na levi strani je Buto, boginja Spodnjega Egipta in na desni Nekhebet, boginja Zgornjega Egipta. Boginji imata vlogo zaščitnic, Faraon med njima pa kot združevalec obeh Egiptov.

Horusovo oko

Velikost: 8 cm X 6 cm

Horusovo oko ali Udjat je simbol modrosti duše. Ima sposobnost videnja celote in kot tako odpira vrata intuitivnega spoznanja. Kot sredstvo globalne vizije je služilo razsojanju in odločanju ter vodilo k pravilnemu delovanju čovjeka.

Horus je v boju s Sethom (simbolom kaosa in teme) izgubil oko, toda to zaživi svoje lastno življenje in tako postaje Udjat, Oko ? zaščitnik z večno solzo sučutja do živih.

Egipčanom je Udjat pomenil mistični izvor življenja in svetlobe. Verjeli so, da ščiti pred negativnimi vplivi, zato so ga pogosto uporabljali kot amulet.

Zodiak iz Dendere

Tempelj boginje Hator v Denderi, 3.200 pr. n. št.

Velikost: 28 cm x 28 cm

Original tega velikega kamnitega zodiaka se je nahajal na stropu preddverja (pronaos) templja boginje Hathor v Denderi. Napoleon je dal zodiak prenesti v Pariz, pred tem pa so v Denderi pustili natančno kopijo (repliko).

To je verjetno najstarejši svetovni prikaz zodiaka.

Astrologijo in astronomijo so proučevali znotraj duhovniške šole v Denderi.

Po tradiciji je zodiak še iz preddinastičnega obdobja, tj. več kot 3.200 let pr. n. št.

Tehtanje duše

Papirus Hunefer, XIX. dinastija, obdobje Setija I, 1313 - 1301 pr.n.št.
Britanski muzej, London.

Velikost: 26 cm x 14 cm

Prizor iz »Knjige skritega bivališča« (Knjige mrtvih), prikazuje tehtanje srca pokojnika oziroma posmrtno sodbo.

Bog Anubis tehta srce, da bi ugotovil, ali je to láhko kot pero boginje Ma'at – Boginje pravice in resnice. Povsem desno stoji bog Toth v obliki človeka z glavo ptiča ibisa. Ta bog zabeleži vse človekove misli, besede in dejanja v času njegovega življenja. Zapisuje tudi rezultate sodbe, ki bo določila nadaljnjo usodo človekove duše. Pravičniki gredo v Amenti, egipčanski raj, »težka« srca zlih in pokvarjenih pa poje zver Amamat, požiralec src. To pomeni, da se bo duša takega človeka morala spet vrniti v telo, v svoj novi »grob duše«.

Nefertari

Grobnica kraljice Nefertari v Dolini kraljev pri Tebah, XIX. dinastija.

Velikost: 15 cm x 22 cm

Na prikazu vidimo kraljico Nefertari, kako pri ceremoniji pozdravlja bogove.

Bila je žena Ramzesa II., enega najmočnejših egipčanskih faraonov. Njena grobnica je ena najlepših v Egiptu.

Egiptu je vladal faraonski par, in ne le moški faraon. Ramzes II. je vladal "vidnemu" Egiptu, Nefertari pa je skrbela za povezavo z "nevidnim", nebeškim Egiptom.

Obe vlogi sta bili enako pomembni.